Baraža Ukve-Podgora

Zgodovina in struktura objekta

Baraža Ukve-Podgora je bilo novo ime ponovno aktivirane baraže Alpskega zidu Naborjet-Ovčja vas, zgrajene v letih 1938–1942. Razdeljena je bila na štiri dele: Naborjet, Quota 845 (Višina 845), Podgora in Ovčja vas. Ko so utrdbo ponovno aktivirali za obrambo pred silami Varšavskega pakta, so kompleks razdelili na dve samostojni baraži: Naborjet, ki je vsebovala istoimenski del prvotne baraže, in Ukve-Podgora, ki je združila Quoto 845 in Podgora (Ovčje vasi niso ponovno aktivirali). Skupaj so ponovno aktivirali sedem bojnih blokov, pred tem pa so jih strukturno okrepili, da bi izboljšali njihovo protitopniško odpornost in nadomestili že zastarelo orožje. Ob zaključku del sta baraži vsebovali:

  • bunker 1: sestavljali so ga štirje položaji P (za protitankovski top), šest položajev M (za mitraljez);
  • bunker 2: sestavljala sta ga dva položaja M;
  • bunker 3: sestavljal ga je en položaj P;
  • bunker 4 (odprt za javnost): v njegovi notranjosti se je nahajalo poveljstvo baraže, en položaj P in sedem položajev M;
  • bunker 5: sestavljali so ga dva položaja P in dva položaja M;
  • bunker 2N (Podgora): sestavljali so ga dva položaja P in en položaj M;
  • bunker 3N: sestavljali so ga en položaj P in sva položaja M.

Poleg bojnih blokov je italijanska vojska ponovno aktivirala protitankovski jarek med pobočji gor Obuas in Alpe Limerza.

Med letoma 1970–1975 so baražo okrepili s šestimi novimi položaji: trije so imeli protitankovske topove z vgrajeno kupolo (P12, P13, P14), trije pa so bili namenjeni mitraljezom in so imeli kovinski stolpič s štirimi režami (M21, M22, M23). Protitopniške položaje je sestavljala tankovska kupola, ki so jo odstranili z ameriških tankov M26 “Phershing” in jo postavili na betonske temelje, pod katerimi je bilo zatočišče.

V osemdesetih letih so še enkrat posegli v strukturo baraže, in sicer v dele ob novi avtocesti A23 in ob novi železnici. Zaradi njih namreč nekateri bojni bloki in položaji niso bili več dostopni, sočasno je bilo treba nove poti braniti, za obrambo pa je objekt potreboval nove utrjene postojanke. Na koncu so zgradili samo tri od osmih predvidenih položajev: dva položaja P z vgrajeno kupolo (P15 in P16) in en položaj M s stolpičem s štirimi režami (M24).

Namen

Dolina Bele ni bila samo lahko dostopna iz Avstrije in Jugoslavije preko prelazov Kokova in Rateče, čez njo se je vila tudi široka državna cesta št. 13 “Tablja”. Skozi dolino bi zato tekel glavni prodor v furlanskem gorovju; posledično je to bila najbolj utrjena točka celotnega alpskega območja.

Ker je bila baraža Ukve-Podgora največja in najbolj napredna struktura Ziljske doline, bi v primeru napada morala predvsem sovražniku preprečiti, da se spusti v dolino in posledično nadaljuje ofenzivo po državni cesti št. 13.

Baraža bi poleg tega morala sovražniku preprečiti dostop do doline Zajzere, z Dunjsko dolino jo je namreč povezovala pot, po kateri bi se lahko pehotne enote pritihotapile in izognile delu obrambnih postojank v Ziljski dolini.

Navodila za pot

Baraža se nahaja med naselji Ukve in Ovčja vas v občini Naborjet-Ovčja vas (Videm).

Na koncu Ukev sledite državni cesti št. 13 “Tablja” v smeri Trbiž, nato zavijte desno na cesto, ki vodi do Ovčje vasi (ul. Saisera). Približno 50 m za avtocestnim podvozu parkirajte na makadamu na vaši levi (ob leseni ograji in belo-rdeči rampi). Nadaljujte peš približno 400 m po poti za rampo – prispeli boste do jase z vhodom v bunker 4.

Oglejte si zemljevid.

Odpiralni čas

Struktura je odprta eno nedeljo na mesec v poletnem obdobju ter med novoletnimi prazniki (v kolikor to omogoča sneg).

Kontakti

Združenje LandScapes
landscapes.valcanale@gmail.com
+39 334 1249193